Geeko blog

Spletna medijska scena v zadnjih letih ni prinesla presežkov. Večino spletnih medijev, ki jih zaznamuje uspeh niso plod spletnega “buzza” temveč medijske premoči mednarodnih medijskih hiš. Tu se Slovenija še vedno razlikuje od razvitih trgov. O tem in o spletnem medijskem prostoru…. z Jan-om Macarol-om.

Kakšna se vam zdi klima v Sloveniji na področju spletnega oglaševanja?
V zadnjih letih je pri nas zaznati trend ozaveščanja oglaševalcev o pomembnosti oglaševanja na spletu za uspešno celostno komuniciranje njihovih blagovnih znamk. Vendar kljub temu lahko trdim, da je »pogumnih« oglaševalcev relativno malo. Le redko se pojavi oglaševalska akcija, ki izkorišča popolnoma vse metode uspešnega spletnega komuniciranja. Velikokrat pa so spletne akcije pripravljene površno in so le zrcalna slika off line komuniciranja blagovnih znamk. Takšno ravnanje lahko velikokrat povzroča več škode kot koristi. Vsekakor pa tako zastavljeno komuniciranje ne prinese primernih oziroma pričakovanih rezultatov.  Klima kot taka vsekakor nakazuje pozitiven trend, pri tem bo potrebno pospešeno vlaganje v nadgrajevanje znanj brand managerjev in medijskih planerjev. Tu znanje o internetu kot kompleksnem spletu metod komuniciranja še precej »šepa«.

Zakaj Slovenija še vedno zaostaja za razvitimi evropskimi državami, kjer je del oglaševalskega kolača namenjen oglaševanju na internetu veliko večji ?!
Slovenski oglaševalski kolač namenjen internetu je v primerjavi z razvitimi trgi izjemno skromen. Če vemo, da le ta ponekod prehiteva celo sredstva namenjena oglaševanju na televiziji (GB) se lahko vprašamo od kod takšen zaostanek Slovenije, ki po vseh kazalnikih razvitosti rabe interneta v evropskem povprečju. Sam sklepam, da je bistven problem je v razvitosti spletne medijske scene. Pri tem ciljam predvsem na kakovost in nišno usmerjenost medijev na katerih lahko oglaševalci ciljano oglašujejo. Resnično dobrih medijev in oglaševalcem primernih medijev je izjemno malo. Oziroma takih, ki dosegajo določen del spletne populacije, oziroma imajo oglaševalcu zanimiv doseg spletnega medija.  Zato enostavno ni prave izbire, oziroma kakovostnega nabora domačih medijev. V zadnjih dveh letih so se v Sloveniji povečali vložki v oglaševanje na internetu predvsem na račun oglaševanja na tujih medijih. Če smo pred časom govorili o 2 odstotnemu deležu namenjenemu internetu lahko danes govorimo že o dobrih 5 odstotkih. Od rasti teh sredstev so domači mediji pobrali manjši del, levji delež pa svetovni giganti kot so Google in FaceBook. Le ti namreč omogočajo bolj ciljano in s tem oglaševalcem bolj zanimivo oglaševanje.

Kako tržite svoj največji projekt – socialno omrežje GenSpot.com?
GenSpot je kot socialno omrežje podobno primerljivim tujim rešitvam omogoča predvsem bolj ciljano oglaševanje. Od tu, tudi nekaj boljših prodajnih argumentov. Oglaševalcem namreč ponujamo možnost oglaševanja v specifičnih tematskih kategorijah, kjer lahko svojo komunikacijo plasirajo ob primerni vsebini, ki jo ustvarjajo spletni uporabniki.  Po domače povedano;  avtomobilisti lahko oglašujejo v kategoriji avtomobilizem, kjer je več kot 30.000 različnih video posnetkov, blogov in foto galerij. Mesečno pa te vsebine dosežejo tudi do 50.000 različnih spletnih obiskovalcev. Sama kategorija tako postane neke vrste tematski medij. Prav tako pa omogočamo ciljano oglaševanje določenim demografskim skupinam registriranih uporabnikov. Le teh je več kot 50.000. Kar je predvsem zanimivo v kolikor želi oglaševalec doseči točno določeno publiko. Na primer ženske stare med 20-tim in 30 letom. Uspešnost trženja pa je soodvisna tudi od zmožnosti hitrega razvoja novih oblik komuniciranja v okviru skupnosti. Tako smo letos izjemne rezultate dosegali predvsem z organizacijo nagradnih iger in natečajev, kjer se je pokazala prava moč spletne skupnosti. Naročniki pa so dobili odlične odzive in rezultate akcij izvedenih na GenSpot.com.

Kako bi definirali formulo za uspeh trženja oglasnega prostora na spletu ?
Odličen spletni medij, odličen doseg, inovativne oblike oglaševanja na mediju in zadosten nabor socialnih kontaktov. V kolikor se vse komponente zlijejo v pravo sliko, lahko tudi s spletnim medijem v Sloveniji dosegamo zelene številke.  Oglaševalcem moramo vsekakor ponuditi  tisto nekaj, kar daje odlične rezultate in je relativno unikatno oziroma drugačno v našem prostoru. Na GenSpot smo letos tako predstavili dve obliki, ki sta se izjemno prijeli pri oglaševalcih. Tako so izjemno popularni video oglasi pred izbrano video vsebino in znamčen predvajalnik video posnetkov. Obe obliki sta daleč največji prodajni uspešnici hkrati pa oglaševalcem ponujata odlične rezultate.   Na drugi strani pa bi posebej poudaril socialno komponento prodaje oglasnega prostora, kjer je uspešnost prodaje oglasnega prostora predvsem soodvisna s sposobnostjo vzdrževanja nabora socialnih kontaktov  s potencialnimi kupci. Brez te socialne komponente se v Sloveniji ne glede na rezultate medija zelo težko prodaja katerokoli obliko oglasnega prostora. Slednje je precejšnja specifika slovenskega medijskega prostora.

Kakšna je vaša ekipa in koliko tržnikov zaposlujete ?
GenSpot deluje v okviru podjetja Subtila d.o.o., kjer je trenutno redno zaposlena le ena oseba. Ker gre za Start-Up, brez Start-Up kapitala,  delamo po principu potrebe in najemanja zunanjih stalnih sodelavcev, glede na sredstva, ki jih imamo na razpolago v določenem časovnem obdobju. Tako trenutno preko različnih statusov za redno ekipo štejem 5 sodelavcev, od katerih vsak pokriva svoje specifično področje.  Trženje ostaja v moji domeni, vendar ga počasi zaradi drugih obveznosti s projekti predajam »podmladku«. Torej GenSpot bo kmalu dobil osebo, ki bo predana le tej aktivnosti.

Torej iščete nov trženjski kader?
Vsekakor ! Dobrih tržnikov na področju prodaje spletnega prostora praktično ni. Zato je ta kader v tem trenutku izjemno iskan. Za trženje spletnega medijskega prostora namreč potrebujemo osebo, ki poleg odličnih komunikacijskih sposobnosti tržnika potrebuje odlično poznavanje spleta ter zna razmišljati inovativno. Na spletu se namreč “dobro prodajajo, le inovativne oblike.

Ali menite, da je mogoče pri nas zaslužiti dovolj denarja s trženjem spletne strani ?
Ne ! Če pogledate raziskavo najbolj obiskanih slovenskih spletišč MOSS, potem vam bo jasno, da se večino medijskega kolača in s tem financ namenjenih slovenskim spletnim medijem deli med prvih 20 medijev. Razlogov za to je več! Kot prvo je večina le teh v lasti medijskih multinacionalk, kot sta CME, Styria in AdriaMedia. Le ti pa imajo za trženje oglasnega prostora na spletu odlično podlago v svojih »off line medijih. Njihove trženjske ekipe premorejo znanje in informacije ter so tako direktno povezane z naročniki, kjer se v paketih in letnih pogodbah vključuje tudi internet. Tako, je del kolača razdeljen »mimo vrste«, oziroma na podlagi drugih dogovorov. Bistven problem predstavlja tudi dejstvo, da med top 20 medijev težko najdemo »neodvisne« ali le spletne medijske projekte. Največkrat gre za izpeljanke tiskanih edicij medijev, ki se na spletu pojavljajo v primerljivi ali skoraj identični sliki. Med prvimi 20 mediji sicer obstajajo izjeme, kot so ponarodeli iskalnik najdi.si ali avto.net. To pa so zgodbe že iz preteklega desetletja. V zadnjih letih se komerciali preboj neodvisnega spletnega projekta praktično ni zgodil. Vsi preboji med najbolj obiskane medije pa so izključno posledica medijske moči določenih akterjev na trgu. V nasprotju s tujino tu doživljamo poseben fenomen, ko medije na spletu ne rojevajo trendi, ampak medijska premoč. Zato tudi veliko relativno slabih generičnih medijev, ki se skoraj že vsiljujejo spletnim uporabnikom. Verjamem, da ste v zadnjem času to opazili tudi sami med brskanjem na enem večjih slovenskih medijev.   Zato lahko trdim, da je spletni medijski krog zaprt in da s trženjem oglasnega prostora na spletu ali z lastništvom lastnega spletnega medija težko zaslužimo. Oziroma je zelo težko projekt pripeljati na raven, kjer dosega zelene številke. Za to je potreben predvsem kompleksen recept, kjer na nek način ne sme manjkati tudi sreča.

Kako ste poslovali v letu, ki ga je zaznamovala recesija?
Dobro ! Tudi in predvsem zaradi stalnega vlaganja v razvoj in poizkusom sledenja trendom v oglaševanju, ki jih prenašamo v slovenski prostor iz tujine. Projekt GenSpot, ki je deluje kot oddelek podjetja Subtila d.o.o. je v letošnjem letu  po treh letih prvič od samega nastanka v zelenih številkah. Prihodki iz naslova oglaševanja na mediju bodo presegli 250.000 €, kar je približno toliko kot znaša letni razvojni proračun projekta.   Glede na gospodarsko klimo, ko jo je zaznamovala recesija ocenjujem poslovanje kot izjemno pozitivno.

Ali ste se pri vstopu na spletni medijski trg soočali s kakšnimi težavami?
Pri prodaji oglasnega prostora je slika po vsej verjetnosti identična kot na drugih trgih. Obstajajo lobiji in interesna združenja. Ter določena pravila, ki se jih je potrebno naučiti. Dokler si majhna riba nisi zanimiv, ko zrasteš pa vse skupaj postane bolj zanimivo. V zadnjem obdobju se zaradi precej uspešne prodaje oglasnega prostora že počutim kot ribica v majhnem bazenu v katerem plavajo dosti večje ribe.  Osebno me je presenetil sistem botrov slovenskega medijskega prostora, ki je na nek način kljub drugačnim časom ter tudi mediju še vedno zahtevajo svoj del pogače.

Imate mogoče kakšen nasvet za tiste, ki bi se radi spletnih podvigov medijskih podvigov lotili v prihodnosti?
Slovenski spletni medijski prostor še vedno ponuja veliko možnosti in idej za zagon novim medijskih projektov. Veliko interesnih področji se vedno ostaja nepokritih. Dober primer je prav častnik Finance, ki v slovenskem spletnem medijskem prostoru nima konkurence. Ter kakor vem izjemno dobro prodaja svoje oglaševalske kapacitete na spletu. Tu je še veliko nepokritih ali nezadostno pokritih tem, ki so zanimive širši množici spletnih uporabnikov. Vsekakor jim svetujem, da se projekta lotijo s 100 odstotnim vložkom osebne »kreativne«energije, znanjem in nekaj finančnega tveganja. Pri tem verjamem, da je vložek energije dosti bolj pomemben kot kapital za začetek spletnega medijskega projekta.